Oblačila

Oblačila in veganstvo

Ste se že kdaj vprašali, kako so oblačila povezana z veganstvom? Ker ne gre zgolj za način prehranjevanja, vegani pazijo tudi pri izbiri oblačil in obutve. NE nosijo namreč spodaj naštetih in opisanih materialov.

SVILA

Vegani ne nosijo oblačil, narejenih iz svile. Gre za vlakna iz kokonov sviloprejke. Slednja izleže jajčeca, ki izločajo niti, iz katerih sprede kokon in se vanj zabubi. Za pridobitev svile proizvajalci vrejo žive gosenice, ki se nahajajo v kokonih. Za gram svile je ubitih približno 15 sviloprejk. Jajčeca se po navadi valijo 10–14 dni, odvisno od potrebe kmeta. Dostikrat jih za več mesecev ali celo leto dni dajo v zmrzovalnik. Ko jih spet zagrejejo, običajno izležejo v istem času. V obdobju 35 dni sviloprejke štirikrat menjajo kožo, zato so na koncu posledično 10.000-krat težje in 30-krat daljše kot med izvalitvijo. Nato se zavijejo v kokon iz čiste volne.

Vsak kokon v dolžino meri približno 914 m, kar je zelo impresivno za 9 cm dolgo žuželko.

Kje je torej problem? Da sviloprejka lahko pride iz kokona, si prežveči svojo pot ven, kar vpliva na dolžino svile. V izogib samouničenju svile, ki ga povzročijo sviloprejke, le-te večinoma vržejo v vročo vodo s kokonom, spečejo ali zamrznejo (redkeje). Ko sviloprejke umrejo, so kokoni namočeni v vodi, kjer se jih zlahka da narazen. Sviloprejke nato odvržejo ali v nekaterih državah pojedo.

Nazoren video najdete na povezavi:

Vir slike: http://erasmusplusfindesiecle.splet.arnes.si/wortschatz/. , pridobljeno 4.5.2018

Kako izveš, če izdelek vsebuje svilo?

Vsako oblačilo ima na notranji strani listek z naštetimi materiali. V kolikor vsebuje svilo, mora biti to zapisano.

KRZNO

Nošenje krzna je nekoč veljalo za simbol premožnosti, razkošja – statusni simbol. Omenjeno razmišljanje sicer počasi izginja, a ne dovolj hitro. Vsa večja modna podjetja postopoma izločajo krzno iz svoje ponudbe (med njimi Gucci, Michael Kors idr.), vendar ga nekateri zvezdniki na žalost še vedno uporabljajo. Enako je pri starejših generacijah, medtem ko se mlajši vse pogosteje nagibajo k drugim (okolju bolj prijaznim) materialom. Glavni problem je dejstvo, da krzna ni treba označevati, zato ga marsikdo kupi povsem nevede. Tovrstne primere je mogoče najti tako v letošnjih kot lanskih modnih trendih (2017 in 2018) – kapice s cofki iz (večinoma) pravega krzna, čeprav se le-to oglašuje kot umetno. Večina prodajanih kap je narejenih na Kitajskem, kjer je pravo krzno (npr. mačje) zelo ugodno, zato se velikokrat uporablja precej pogosteje kot umetno. Podobno je z obrobami park (jop) na kapucah.

Kako ločiti pravo krzno od umetnega?  

  1. način:

Pravo krzno od umetnega najlažje ločimo tako, da z izdelka utrgamo 2–3 nitke, ki jih damo na ognjevaren izdelek (npr. keramični krožnik) in približamo ognju. V kolikor se nitke zažgejo in njihov vonj spominja na lase, ki postopoma izginejo, gre za pravo krzno. Če imajo vonj po zažgani plastiki, se tako tudi topijo, zvijejo v okroglo obliko in tako ostanejo, je umetno krzno. Enako je še v naslednjih primerih: nitke imajo vonj po zažganem papirju, gorijo kot papir in na koncu ostane siv pepel.

  1. način:

Tokrat potrebujemo buciko, ki jo potisnemo skozi krzno in tako poskušamo predreti material ob njem. Če gre bucika zlahka skozi, je krzno umetno. V nasprotnem primeru gre za pravo krzno – ker poskušamo predreti kožo, na kateri se nahaja in drži krzno.

Vir: https://www.wikihow.com/wikiHow:Gives-Back. pridobljeno 4. 5. 2018.

Pridobivanje krzna:

Tukaj bi vam sicer lahko »prilepili« povezavo do videoposnetkov pridobivanja krzna. Ker je težko gledati nedolžne živali in njihovo trpljenje, vam posredujemo nekaj zgovornih informacij.  Če vas zanima sam postopek, je na spletnem portalu YouTube veliko nazornih posnetkov.

Krzno se torej pridobiva na zelo krut način, saj živali dobesedno slečejo iz kože. Običajno jih gojijo na farmah za krzno, kjer vse do mučne smrti živijo v majhnih, neudobnih kletkah. Doživijo tragičen in boleč konec, saj morajo paziti, da pri »dajanju iz kože« ne poškodujejo krzna. Za ubijanje živali se uporabljajo različne metode: strup, elektrošok idr. Včasih so med samim postopkom dejansko še žive. Lahko jih tudi uspavajo ali udarijo s predmetom po glavi. Velikokrat se živali prebudijo in kasneje umirajo v groznih mukah.

Najpogosteje uporabljene živali za krzno:

bobri, činčile, mačke, psi, lisice, zajci, rakuni, tjulnji in medvedi.

 

Vir slike: http://www.zoosloncek.si/cincila/ , pridobljeno 4. 5. 2018.

Viri: http://www.vegan.si/za-zivali/zivali-izkoriscane-za-oblacila/krzno/. pridobljeno 4. 5. 2018.

https://www.petaasia.com/issues/clothing/fur/. pridobljeno 4. 5. 2018.

USNJE

Mnogo ljudi verjame, da je usnje stranski proizvod mesne industrije, ki množično pobija živali. Vendar je resnica nekoliko drugačna. Usnje doprinaša k dobičkonosnosti mesne industrije in vzreje živali. Veliko usnja prihaja od živali, ki so prvovrstno ubite zaradi svoje kože. Največje žrtve usnjarske industrije so krave, vendar se usnje pridobiva tudi iz drugih živali, npr. mačk, psov, drobnice, prašičev, jelenov, kengurujev, kač, kuščarjev, slonov.

Postopek pridobivanja je najbrž vsem jasen. V kolikor vas zanimajo podrobnosti, lahko veliko posnetkov najdete na portalu YouTube.

Ker vedno več ljudi posega po izdelkih brez živalskega izvora, kar izključuje tudi usnje, je industrija ustvarila veliko alternativnih materialov. Napredek se je pokazal predvsem lani (2017). Razvile so se alternative usnja iz gob, ananasa, jabolk itd. Podobno se dogaja v avtomobilski industriji, npr. znamka Tesla ponuja vozila z veganskim usnjem.

 

Vir slike: https://www.fastcompany.com/3059190/this-gorgeous-sustainable-leather-is-made-from-pineapple-waste, pridobljeno 4. 5. 2018.

VOLNA

Številni ljudje so zmotno prepričani o obveznem striženju ovac, čeprav slednje v naravnem okolju nimajo nobenih težav z odvečno volno. Dejansko gre za izgovor, s katerim si ljudje zatiskajo oči in olajšujejo vest. Ljudje so za proizvodnjo volne načrtno križali ovce in tako dobili ovce z gostejšo volno, ki jim je poleti prevroče, kar je razlog za številne zajedavce. Opisani problem rejci rešujejo z odstranitvijo kože na mestu, kjer se nahajajo zajedavci. Vse počnejo brez anestezije, kar se dogaja le pri tej vrsti ovac.

Samo striženje za ovce običajno ni prijetno. Ker so delavci plačani po količini volne, jo posledično režejo hitro in grobo. Velikokrat živali pri tem poškodujejo, rane nato zašijejo z iglo in s sukancem brez protibolečinske terapije. Zaradi ohranjanja kvalitete volno pogosto porežejo prehitro, zato veliko ovc pozimi zebe in umre.

Odslužene ovce seveda napotijo v klavnice, ponovno umrejo v človeško korist.

 

Vir slike: https://net.hr/danas/znanost/stvoren-prvi-hibrid-covjeka-i-ovce-nije-tako-zlokobno-kao-sto-zvuci-svrha-ovog-hibrida-je-vrlo-vazna-za-ljude/, pridobljeno 4. 5. 2018.

Viri: http://www.vegan.si/za-zivali/zivali-izkoriscane-za-oblacila/volna/. pridobljeno 4. 5. 2018.

https://www.peta.org/issues/animals-used-for-clothing/wool-industry/. pridobljeno 4. 5. 2018.

PUH

Tudi puha vegani ne uporabljajo, zato pazijo pri nakupu vzglavnikov, bund ipd. Material namreč prihaja od gosk, rac ali kokoši, ki živijo v majhnih prenatrpanih prostorih, obdane s svojim urinom in blatom. Vsakih šest ali sedem tednov jih prisilno oskubijo, postopek pa je zanje zelo boleč in stresen. Skubci jih zgrabijo za vrat ali krila, jim zvežejo noge na hrbet ali stisnejo glavo med kolena ter nato pulijo perje.

 

Vir slike: https://www.cosmopolitan.si/aktualno/o-svetem-martinu-martinovanju-in-martinovih-goskah/, pridobljeno 4. 5. 2018.

Nepričakovani neveganski dodatki na oblačilih

Velikokrat je na oblačilih mogoče najti podrobnosti, ki jih skorajda ne bi opazili, še manj pomislili, da niso veganske. Zato npr. na hlačah iz jeansa zmeraj preverite, če na žepih kakršnihkoli usnjenih dodatkov in etiket, prav tako na zadrgah. Poglejte tudi gumbe, ki so lahko narejeni iz školjk ali rogov.