Skrb za okolje

Ljudje smo se navadili (celo razvadili) na luksuze, kot so avtomobili, hiše, telefoni itd. Ampak kako naša ljubezen do masovno industrijskih in plastičnih izdelkov vpliva na okolje?

Prav človeškim ravnanjem je moč pripisati stotine primerov izumrtja živalskih vrst v zadnjih 200 letih, do katerih bi brez našega posega prišlo po naravni poti v procesu, ki bi trajal več milijonov let. Medtem ko se sami prebijamo skozi 21. stoletje, spreminjamo svet na način, ki ga zgodovina še ni doživela.

Človeški vpliv na okolje postaja eden izmed najbolj perečih problemov po vsem svetu. Čeprav stroka vztrajno išče rešitve, smo za svoja ravnanja odgovorni prav vsi. Najmanj, kar lahko storimo, je to, da se zavedamo različnih dejavnikov, ki vplivajo na okolje in da delimo to znanje tudi z drugimi.

Prenaseljenost

 

Nekoč je večanje populacije pomenilo način preživetja. Danes doživljamo prav nasprotno, saj se vztrajno bližamo maksimalnim kapacitetam, ki jih naš planet ponuja za zadovoljevanje življenjskih potreb.

Prenaseljenost planeta se pojavlja predvsem zaradi upada smrtnosti, izboljšanja medicinske znanosti in industrijskega kmetijstva, ki vzdržujejo ljudi pri življenju mnogo dalje, posledično pa tudi število svetovne populacije strmo narašča.

Učinki prenaseljenosti so resni, med njimi pa največ zaskrbljenosti povzroča prav negativen vpliv na okolje.

Ljudje za bivanje potrebujemo prostor (in to ne malo), pa naj bo to za bivanje, kmetijstvo ali proizvodnjo. Vedno večja potreba po prostoru se kaže v večji meri posekov gozdov, kar pa neposredno škoduje ekosistemom. Brez zadostnega števila dreves za prečiščevanje zraka narašča nivo CO2, to pa predstavlja grožnjo slehernemu organizmu na planetu.

Še en vidik se kaže v naši odvisnosti od premoga in fosilnih goriv kot virov energije, pri čemer več ljudi pomeni tudi večjo potrebo po energiji. Uporaba fosilnih goriv (kot sta nafta in premog) vpliva na ogromne količine ogljikovega dioksida v zraku. Ta pa grozi tisočim živalskim in rastlinskim vrstam, ki se za svoj obstanek komajda borijo že zaradi omenjenih prekomernih posekov gozdov.

Človeštvo potrebuje vse več prostora, kar slabi ekosisteme, povečuje nivo CO2 in dodatno škoduje okolju. Čeprav je za življenje potreben določen poseg v naravo in njena bogastva, pa je treba razumeti, da bo slej ko prej prekomerna škoda na okolju začela škodovati tudi nam samim.

Onesnaževanje

 

Z onesnaževanjem se srečamo na vsakem koraku, od smeti ob avtocesti pa do masovnih industrijskih izpuhov v ozračje. Očitno je, da onesnaževanju in odpadkom danes ni mogoče ubežati.

Onesnaževanje je problematično do te mere, da danes 2.4 milijarde ljudi nima dostopa do virov pitne vode. Ljudje nenehno onesnažujemo nepogrešljive vire, kot so zrak, voda in zemlja, pri čemer ti za svojo popolno obnovo potrebujejo milijone let.

Zrak je med najbolj onesnaženimi viri, pri čemer zgolj ZDA proizvede 147 milijonov ton snovi, ki onesnažujejo ozračje.

V zadnjih sedemdesetih letih se je kvaliteta zraka v ZDA sicer nekoliko izboljšala, vendar pa se ta problematika vedno bolj kaže v državah v razvoju, kjer se bo s temi vprašanji treba soočiti v prihodnosti.

Globalno segrevanje

 

Globalno segrevanje je najverjetneje eden izmed najpomembnejših vplivov na okolje. Vzroki so številni, od količin CO2 v izdihanem zraku pa do uporabe fosilnih goriv in krčenja gozdov.

Ljudje zaradi izdihanega zraka vsako leto dvigujemo nivo CO2. Pred letom 1950 je najvišja izmerjena količina znašala 300 delcev na milijon (ppm). Danes meritve presegajo 400 ppm, kar predstavlja rekordno visoke vrednosti, ki jih ni bilo v zadnjih 400.000 letih.

Dvig CO2 je v zadnjih 200 letih doprinesel k zvišanju poprečne temperature planeta za skoraj eno stopinjo.

Z dvigom temperatur pride do taljenja arktičnega ledu in ledenikov, to pa pomeni dvig morske gladine za cca 3.42 mm vsako leto. Iz tega razloga voda absorbira še več toplote, kar privede do še več taljenja ledu itn. Ta začaran krog lahko privede tudi do metrskega dviga gladine morja do leta 2100.

Vremenske spremembe

 

Vremenske spremembe so tesno povezane z zgodovinskim trenutkom vzpona industrije in tehnologije. Z dvigom temperature planeta se spreminjajo tudi vremenski vzorci. Nekateri predeli sveta tako doživljajo podaljšanje posameznih letnih časov, drugi se spreminjajo v puščave zaradi usihanja voda in izginjanja flore.

Spremembe v vremenskih vzorcih prinašajo tudi bolj intenzivne orkane (tako po velikosti kot po pogostosti), prav tako pa hujša in daljša sušna obdobja ter vročinske vale. Vednar onesnaževanje zraka ne vpliva samo na okolje.

Slaba kvaliteta zraka in dvig temperature vplivata tudi na krhke ekosisteme in človekovo zdravje, kar vodi v povečane stopnje astmatičnih in rakavih obolenj.

Genske spremembe

 

Gensko spremenjeni organizmi (GSO) so v preteklosti igrali ključno vlogo pri preživetju in blaginji ljudi. GSO so selektivno vzgojene kulture ali pa tiste kulture, v katere DNK je bilo poseženo z namenom izboljšanja pridelkov. To lahko pomeni uspevanje v hladnejših okoljih, potreba po manj vode ali bogatejša obroditev sadov.

 

GSO pa niso vedno namenski. Leta so ljudje uporabljali glifosate, herbicide za odpravo plevela – največjega sovražnika rastlin. Po enakem principu kot človekov imunski sistem pa so določene sorte plevela razvile odpornost na 22 od 25 uporabljanih herbicidov.

Ta prilagojen plevel ogroža pridelke, pri čemer je ena izmed redkih rešitev prekopavanje zemlje, ki uniči plevel in ustvarja boljše pogoje za pridelke. Slabost prekopavanja pa je v izsuševanju zemlje, uničevanju bakterij in zmanjšani dobi rodovitnosti zemlje. Za ohranjanje rodovitnosti se tako uporabljajo gnojila, ki pa predstavljajo novo težavo za okolje in lokalno kmetijstvo na dolgi rok.

Zakisanje morja 

 

Do zakisanosti morja pride, kadar se CO2 raztopi v morje in v povezavi z morsko vodo ustvari ogljikovo kislino. Ta znižuje pH nivo v vodi, kar je v zadnjih 200 letih privedlo do 30% znižanja vrednosti pH. Do takšne spremembe bi brez človeškega vpliva prišlo v več kot 20 milijonih let.

Kislost tudi zmanjšuje koncentracijo kalcija, kar rakom otežuje izgradnjo lupin, zaradi česar so bolj ranljivi in ogroženi. Zaradi dviga temperatur ozračja in obenem zakisanosti morij je nepopravljivo poškodovana ena četrtina vseh koralnih grebenov, dve tretjini pa sta resno ogroženi.

Koralni grebeni nudijo dom 25 % morskega življenja, v veliki meri pa so odgovorni tudi za naravno prečiščevanje oceanov in proizvodnjo potrebnih hranil za življenje organizmov pod morsko gladino. Poleg zakisanja morja pa obstajajo tudi drugi človeški vplivi na vode.

Onesnaževanje vode

 

Vsako leto v oceane odvržemo 8 milijonov ton odpadkov, ob tem pa se vanje stekajo tudi ogromne količine gnojil. Ta najdejo svojo pot do morja, ki je največji proizvajalec kisika, prek dežja, poplav, vetra ali odpadkov.

Gnojila vsebujejo dušik, ki je nujen za rast rastlin, vendar pa ima tudi druge učinke. Plankton in alge odlično uspevajo v bližini dušika, kar pomeni, da se na območjih visoke koncentracije dušika prekomerno namnožijo. Temu pojavu rečemo tudi »rdeča plima«, ki nastane zaradi hitrega nastanka milijard alg. Te izčrpavajo kisik na svojem območju, kar vodi k zastrupitvi drugih organizmov, npr. rib in ptic. Onesnaževanje voda pa se tudi tu ne konča.

Leto za letom v oceane odvržemo tone in tone odpadkov. Ker so slednji v večini sestavljeni iz plastike, gre predvsem za nerazgradljive predmete. Ti se nabirajo v morju in privlačijo morska bitja (npr. želve), ki mislijo, da gre za hrano. Če živali to plastiko zaužijejo, lahko pride do zadušitve, zastrupitve ali izstradanja te nesrečne živali.

Onesnaževanje predstavlja največjo grožnjo življenju v vodi in je vodilni vzrok za zmanjševanje raznolikosti vrst. To je še posebej žalostno, če upoštevamo, da se v vodah nahajajo najbolj raznolike oblike življenja, prav tako pa tudi nenadomestljivi naravni viri.

Krčenje gozdov

 

S porastom človeške populacije je opazen tudi porast potrebe po hrani, materialih in domovih. Vse našteto potrebuje prostor, velikokrat na račun gozdov. Gozdove se krči, da se pridobi prostor za vse več ljudi, ki posledično »ustvarijo« še več ljudi itd. Glede na razpoložljive podatke je vsako leto posekanih več kot 7 milijonov hektarjev dreves, kar pomeni, da se je od industrijske revolucije do danes posekalo približno polovico vseh dreves.

Ker so drevesa eden izmed najpomembnejših proizvajalcev kisika, vse navedeno ne prinaša nič dobrega za človeštvo, še manj pa za gozdne živali.

V gozdovih živi več milijonov živalskih vrst, ki so zaradi krčenja gozdov močno ogrožene. Prekomerna sečnja ima negativen vpliv tudi na količino toplogrednih plinov, kar samo še dodatno pospešuje globalno segrevanje. Če želimo preživeti, bomo morali svoja ravnanja korenito spremeniti.

Kisli dež

 

Ko se kuri premog, se v ozračje sproščata žveplov dioksid in dušik. Tam se zadržujeta v oblakih, dokler se ti ne nasičijo, potem pa na zemljo pošljejo uničujoč kisli dež.

Ko pada dež, se ta nabira v vodah, kar je še posebej nevarno za jezera in druga manjša vodovja. Zemlja ob obrežjih vpija kislino, ki jo oropa pomembnih hranil. Drevesa, ki absorbirajo kislino, zadržujejo strupe, ki poškodujejo listine in počasi uničujejo večje površine gozdov.

Kisli dež je znan po tem, da so zaradi njega izumrle mnoge vrste rib, kar je vplivalo na celoten ekosistem, ki temelji na raznolikosti vrst in njihovem ravnotežju.

Tanjšanje ozona

 

Ozonska plast nas ščiti pred škodljivimi UV-žarki, ki bi sicer imeli resne posledice za zdravje in druge vidike življenja. Brez ozona bi bilo življenje na prostem nemogoče.

S tem, ko snovi, ki tanjšajo ozon in so sestavljene predvsem iz klora in broma, pridejo do stratosfere, odvzemajo kisik O3 in uničujejo sposobnost ozona, da nas ščiti pred UV-žarki.

Človeški vpliv na tanjšanje ozonske plasti je poguben za rastline, ki so izjemno občutljive na UV, kar pomeni, da se na tak način ustvarja škoda tudi za ključne pridelke, kot so pšenica ali ječmen.

Čeprav je danes večina kemikalij, ki vpliva na ozon, prepovedanih, pa bo trajalo tudi do 80 let, da se izničijo posledice, ki so že nastale. Do tedaj pa ne pozabimo na sončno kremo.

Nujno je, da ohranjamo planet, na katerem živimo. Nanj imamo velik vpliv in pomembno je, da se tega zavedamo.

Kljub temu pa bo planet preživel tudi brez nas. Vprašanje je torej zgolj, ali mi želimo še naprej živeti na njem, odgovor pa je odvisen zgolj od ravnanj nas samih. Človeštvo si bo za lastno preživetje moralo pomagati samo.

Čas za spremembe je bil včeraj, ukrepati moramo danes. Če bomo počakali do jutri, bomo morda že prepozni.

Prevedla: Ana Hederih

Lektorirala: Jerneja Faletič