Nasveti

Tukaj ti bom pomagal z nasveti, ki bodo prispevali k čim manjšemu onesnaževanju okolja.

Zamenjaj plastično zobno ščetko z bambusovo

 

Plastika predstavlja velik okoljski problem. Dandanes so na trgu številne alternative, med drugim tudi bambusove zobne ščetke. Se sprašujete, zakaj izbrati ravno slednje? Odgovor je precej preprost: ker je bambus najhitreje rastoča rastlina na svetu, kar pomeni hitro ponovno rast. Pridelek bambusa je enak bombažu na samo 10 % zemljišča. Hitra rast je mogoča brez pesticidov in gnojil ob majhni porabi vode. Je 100 % biološko razgradljiv.

Sam sem jih preizkusil že kar nekaj, a vedno imel težave s preostrimi ščetinami. Skoraj sem že obupal, ko mi je prijateljica za rojstni dan podarila bambusovo zobno ščetko Mama natura, ki jo lahko kupite: https://ecogreenapple.com/index.php?route=product/category&path=77_78.

Je izredno mehka in hkrati okolju prijazna. Tudi sicer je omenjena spletna trgovina veganska in »cruelty free«, deluje po načelu zero waste.

Zamenjaj higienske vložke s pralnimi

 

Povprečna menstruacija traja od 3 do 7 dni na mesec (povprečno 5 dni). Prva se pojavi nekje okoli 13 leta, sicer pa bi jo naj imeli do 51 leta starosti (skupno 38 let). Gre torej za okoli 60 dni krvavitve na leto (2.280 dni v življenju z menstruacijo). Vložki stanejo približno 20 centov in do 40 centov/kos (povprečno 30 centov). Če v petdnevnem obdobju dnevno porabiš povprečno 5 vložkov, tj. približno 25 vložkov mesečno (7,50 €) ali 300 letno (90 €). V 5 letih je to približno 450 € in 1.500 vložkov (upoštevati je treba še njihovo embalažo). V 38 letih menstruacije se število poveča za sedemkrat, kar je 11.400 vložkov! Veliko, kajne?

Če želiš zmanjšati količino vložkov v okolju, ti priporočam uporabo pralnih higienskih vložkov, pri čemer boš tudi finančno prihranil_a. En pralni vložek povprečno služi 5 let ali več. Hkrati so pralni vložki udobnejši od navadnih.
Lahko jih naročiš/kupiš tukaj: https://ecogreenapple.com/index.php?route=product/manufacturer/info&manufacturer_id=18

Vir: https://clothpads.wordpress.com/buying/buying-cloth-pads-price/

Zamenjaj plastično vrečko z vrečko iz blaga

 

Že sama izdelava plastičnih vrečk negativno vpliva na okolje. Nastanejo namreč iz dveh neobnovljivih virov, nafte in zemeljskega plina, katerih črpanje in transport posledično uničujeta šibke ekosisteme po svetu ter ogrožata življenja ljudi na črpališčih. Kasneje pri izdelovanju plastike v tovarnah nastajajo toksične snovi, ki so zdravju nevarne in kancerogene. Prav tako se za izdelavo porabi ogromno energije, kar vodi do nastanka toplogrednih plinov.

Še večji problem nastane z izdelanimi in kasneje porabljenimi oz. zavrženimi vrečkami. Plastična vrečka po zavrženju v okolje potrebuje od 20 do 1.000 let, da razpade na osnovne gradnike – ogljikov dioksid in vodo, medtem ko jo ljudje povprečno uporabljajo le 30 minut. Omenjeni čas je odvisen predvsem od vrste plastične vrečke (tj. sestavin) – HDPE vrečke (z visoko gostoto) se razgrajujejo do 1.000 let. Pri razgradnji seveda ne gre za gnitje, saj niso biološko razgradljive. Plastične vrečke s svetlobnim razkrojem razpadejo na strupen prah, ki onesnažuje naš planet (kopno in vodo) ter je neprebavljiv za vsa živa bitja. Plastične vrečke so vzrok za vsakoletni pomor več 100.000 živali. Želve, kiti in drugi morski sesalci ter ptice namreč vrečke zamenjajo za hrano, zato se jim zamaši prebavni sistem. Poleg zastrupitve se lahko zapletejo vanje in zadušijo. Po razpadu živali se vrečka spet vrne v okolje in ogroža druge živali. S plastičnim prahom zastrupljene živali tekom prehranjevalne verige prenesejo strupe tudi do ljudi, kar lahko povzroči številne bolezni.

Vir: https://sites.google.com/site/problemplasticnihvreck/ucinki-vreck-na-okolje

Samo v Sloveniji letno porabimo 300–600 milijonov plastičnih vrečk, od tega jih je kar 89 % za enkratno uporabo. Povprečen Slovenec tako letno porabi 150–300 plastičnih vrečk, medtem ko jih recikliramo zgolj okoli 4 %. Kot že omenjeno plastična vrečka, ki se jo povprečno uporablja 30 minut, za razgradnjo v naravi potrebuje 400–1.000 let. Večina zavrženih tako konča na različnih (divjih) odlagališčih. Zaradi neodgovornega ravnanja vrečke močno onesnažujejo okolje (kopenske površine in morje).

Vir: https://www.delo.si/novice/slovenija/veste-koliko-plasticnih-vreck-letno-porabi-povprecen-slovenec-53280.html

Priporočam, da s seboj – npr. v avtu ali torbici – vedno nosite pralne vrečke iz blaga. Ob vsakem obisku trgovine vam posledično pri blagajni ne bo treba vzeti nove plastične vrečke, s čimer boste prispevali k varovanju okolja.

Kupuj lesene izdelke namesto plastičnih

 

Ker plastika predstavlja velik okoljski problem, lahko namesto plastičnih kupiš lesene izdelke. Primer je lesena metla, ki jo lahko kupiš na suhi tržnici. Hkrati podpreš manjše obrtnike in njihovo ročno delo ter pripomoreš k ohranjanju starih običajev. Podobno je s pletenimi košarami, lesenimi pručkami, lestvami idr.

Kupuj v Second hand trgovinah

Trgovine z rabljenimi oblačili in izdelki so zadnja leta vse bolj priljubljene in pogostejše tudi v Sloveniji. Zaradi ugodnih cen lahko v njih kupujejo praktično vsi. Trgovine z izdelki vsak mesec ponujajo novo kolekcijo in nato tedensko znižujejo ceno vse do prodaje ali nove kolekcije. V trgovinah z rabljenim pohištvom, posodo ipd. se seveda blago menjuje počasneje. Zakaj torej kupovati v tovrstnih trgovinah? Prvovrstno zaradi varčevanja z denarjem, varovanja okolja, zmanjšanja proizvodnje novih oblačil idr. Posledično se zmanjša še količina zavrženih oblačil.

Zamenjaj plastične vrečke za sadje in zelenjavo

 

Zamenjaj plastične vrečke, ki jih ponavadi vzameš na oddelku za sadje in zelenjavo, za vrečke za večkratno uporabo. Vrečke lahko najdeš v Sparu in Mercatorju, če imaš ustvarjalno žilico, pa si jih lahko zašiješ tudi sam.

 

Tukaj si lahko pogledaš video, kako: