Odpadki

Verjetno se vsi zavedamo škode, ki jo odpadki delajo našemu planetu. Tudi Slovenci znamo biti zelo neodgovorni glede sortiranja odpadkov in količine zavrženih odpadkov. Prebivalec Slovenije je leta 2016 povprečno proizvedel 476 kg komunalnih odpadkov, torej 1,3 kg dnevno. Na Slovenskem je 2016 nastalo skoraj 5,5 milijona ton odpadkov!

V Sloveniji je leta 2016 nastalo:

  • 5,5 milijona ton odpadkov, od tega skoraj 982.000 ton (18 %) komunalnih;
  • 6 % več komunalnih odpadkov in prav toliko več drugih vrst odpadkov kot preteklo leto;
  • več kot 2,5 milijona ton (46 %) v proizvodnih dejavnostih, 2,4 milijona ton (44 %) v storitvenih dejavnosti in približno 573.000 ton (10 %) odpadkov v gospodinjstvih;
  • 120.000 ton nevarnih odpadkov ali skoraj 18 % manj kot leta 2015; 18 % manj nevarnih komunalnih odpadkov; največ (kar 73 %) nevarnih odpadkov v proizvodnih dejavnostih, medtem ko v gospodinjstvih le 4 %;
  • največ gradbenih odpadkov (39 %), ki so jim sledili komunalni odpadki (18 %), odpadki iz termičnih procesov (16 %), odpadki iz obdelave, predelave kovin in lesa (10 %) ter odpadki iz naprav za ravnanje z odpadki (7 %); druge vrste odpadkov so nastale v manjših količinah;
  • največ komunalnih odpadkov v Obalno-kraški (577 kg na prebivalca), najmanj pa v Zasavski statistični regiji (329 kg na prebivalca).
    Uvoz odpadkov se je z ozirom na leto 2015 zmanjšal za skoraj 4 %, medtem ko se je izvoz povečal za 40 %.

Vir: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6938

Vrste nastalih odpadkov, Slovenija, 2016


Koliko hrane dnevno povprečno zavrže Slovenec?

 

Prebivalec Slovenije je leta 2016 povprečno zavrgel 74 kg hrane, torej približno 0,2 kg dnevno. V odpadni hrani je bilo še 35 % užitnega, kar bi z ozaveščanjem in s pravilnim odnosom do hrane lahko preprečili ali vsaj zmanjšali. Preostalih 65 % odpadne hrane so v običajnih razmerah predstavljali neužitni deli, npr. olupki, lupine, kosti, koščice idr., ki se jih načeloma ne da zmanjšati.

Vir: http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/7542

Nastali komunalni odpadki (kg/preb.) po statističnih regijah, Slovenija, 2016

Zakaj ločujemo odpadke?

  • količine odpadkov iz leta v leto naraščajo,
  • odlagališča odpadkov postajajo polna,
  • odpadki postajajo jutrišnje surovine, znamo jih predelati in ponovno uporabiti,
  • nova zakonodaja iz področja ravnanja z odpadki nas zavezuje k ločevanju odpadkov na izvoru njihovega nastanka,
  • ločevanje odpadkov ima številne prednosti –  razbremenitev okolja z odpadki, ohranjanje naravnih virov, varčevanje z energijo..

Ekološki kotiček doma

Doma si ločevanje odpadkov lahko olajšamo s postavitvijo ekološkega kotička, ki nas bo zmeraj opomnil, da odpadke pravilno ločeno odvržemo. Z njimi bomo ozaveščali vse člane gospodinjstva in naše goste. Pomembno je, da je takšen ekološki kotiček postavljen praktično in nam ne povzroča dodatnih obremenitev in stroškov.

1. BIOLOŠKI ODPADKI

Na prvem zbirnem mestu ločujemo biološke odpadke v kolikor sami ne gospodarimo z njimi v obliki hišnega kompostiranja. Biološki se imenujejo zato, ker vsebujejo organske snovi, ki se na zraku ali brez zraka razkrajajo oziroma razgradijo.

KAJ SODI MED BIOLOŠKE ODPADKE?

  • zelenjavni in sadni odpadki,
  • kavne usedline,
  • čajne in kavne filter vrečke,
  • pokvarjeni prehrambeni izdelki,
  • netekoči ostanki hrane,
  • papirnati robčki in brisače,
  • odpadno vejevje, listje,
  • stara zemlja lončnic,
  • cvetje, plevel, pokošena trava..

KAJ NE SODI MED BIOLOŠKE ODPADKE?

  • plenice in higienski vložki,
  • kamenje,
  • ostanki tekoče hrane,
  • plastične vrečke,
  • mačji pesek
  • živalski iztrebki..

2. ZBIRALNICA ALI EKOLOŠKI OTOK

Zbiralnice so urejene o naseljih po načelu primerne dostopnosti za vsa gospodinjstva in njihove primerne pogostosti. V nastavljenih posodah ločeno zbiramo odpadni papir, odpadno embalažo in odpadno stekleno embalažo.

POSODA ZA PAPIR

V tej posodi ločeno zbiramo papir, karton in embalažo iz papirja.

KAJ SODI V POSODO ZA PAPIR?

  • čisti časopisni papir, revije, prospekti, katalogi,
  • zvezki, knjige, pisma, pisarniški papir,
  • papirnate nakupovalne vrečke, ovojni papir,
  • kartonska embalaža prehrambenih izdelkov..

KAJ NE SODI V POSODO ZA PAPIR?

  • onesnažen papir, papir za peko,
  • tetrapak, plastične vrečke..
POSODA ZA STEKLENO EMBALAŽO

V tej posodi ločeno zbiramo stekleno embalažo.

KAJ SODI V POSODO ZA STEKLENO EMBALAŽO?

  • steklenice in kozarce živil in pijač,
  • stekleno embalažo zdravil in kozmetike,
  • drugo stekleno embalažo.

KAJ NE SODI V POSODO ZA STEKLENO EMBALAŽO?

  • okensko in drugo ravno steklo,
  • keramika in porcelan…
POSODA ZA RAZLIČNO ODPADNO EMBALAŽO

V posodo odlagamo različno odpadno embalažo

KAJ SODI V POSODO ZA RAZLIČNO ODPADNO EMBALAŽO?

  • plastenke pijač, živil in pralnih sredstev,
  • pločevinke pijač in živil,
  • tetrapak pijač in živil,
  • plastične lončke,
  • plastične vrečke, cigaretne škatlice,
  • plastične in kovinske pokrovčke in zamaške,
  • plastificiran ovojni papir,
  • manjše kose stiropora,
  • embalaža prehrambenih izdelkov..

KAJ NE SODI V POSODO ZA RAZLIČNO ODPADNO EMBALAŽO?

  • prazna embalaža nevarnih snovi,
  • igrače, plastični izdelki, ki niso embalaža..

 

 

Abecednik odpadkov (za pravilno ločevanje)

 













Kam prijaviti neprimerno ravnanje z odpadki

Če opaziš nepravilno ravnanje z odpadki, poskusi razložiti, da glede ravnanja z odpadki veljajo določena pravila, ki so namenjena temu, da naravo čim manj obremenjujemo. Nepravilno ravnanje z odpadki lahko prijaviš službi, ki skrbi za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v tvoji občini (če gre za nepravilno ravnanje z gospodinjskimi odpadki) oziroma se obrneš na Inšpekcijo za okolje in naravo.

Ozaveščaj in deli naprej: http://www.snaga-mb.si/assets/Datoteke/Publikacije/Abecednik_odpadkov.pdf (vir zgornjih tabel)

Drugi viri: Zloženka ločeno zbiranje odpadkov